SW Motech PEAX Rackless in Dowatek: intenzivni test

En teden hard endura, štiri države, 1.618 kilometrov od črnomorske obale pri Burgasu do Sredozemlja, na prelazu Galičica pa vse do 1.994 metrov nadmorske višine. Kdor prevozi takšno razdaljo po terenu, zelo hitro ugotovi, katera dodatna oprema je blagoslov in katera dobro zveni le v pub-talku. Na svoj GasGas EC 350F sem namestil dve novosti: prtljažni sistem PEAX Rackless podjetja SW-Motech in zaščitne dele Dowatek. Takoj na začetku, da ne bo nesporazumov: to ni prodajna predstavitev grelnih odej. Resnica: oboje me je prepričalo, eno izmed njiju z improvizirano rešitvijo, ob kateri bi vsak inženir zardel od sramu. A pojdimo po vrsti.

Na turi z etapami od 250 do 380 kilometrov in desetimi do enajstimi urami v sedlu šteje vsak gram, ki ti ne visi na ramenih. Prav zato sem hotel PEAX Rackless. Gre za sistem bočnih torb brez nosilcev za športne endurote, ki ne potrebuje togih nosilcev kovčkov in sedi neposredno na zadnjem delu. Pri meni gre vanj vse, kar bi se sicer lepilo na hrbet: voda, kamera, telefon, vsa video oprema. Na telesu ne ostane nič. Razlog: prost zgornji del telesa v stoje deluje bolj sproščeno, sproščene roke pa čez dan prihranijo ogromno moči. Torba je povrhu še vodotesna. Osvobajajoče!

Mislim, da sem edini človek, ki ta sistem montira tako. Običajno pride na vsako stran ena torba, na vrh pa še zadnja torba. Jaz sem vzel le eno stran. Izgleda malce čudno, a se natančno ujema z mojo prtljago, voziti naokoli prazne torbe samo zato, da bi zadek izgledal kot v prospektu, pa se mi zdi neumno. Dostop mi je všeč: en prijem zgoraj in torba je odprta. Znotraj je rdeča in ne črna, da svoje stvari najdeš tudi, ko se mudi. Malenkost, a prav takšne malenkosti na poti odločajo o dobri ali slabi volji. Celoten komplet s parno torbo in zadnjo torbo bo kasneje šel na moj BMW R 12 G/S. Komaj čakam.

Obstajajo tudi drugi viseči sistemi in poznam njihovo težavo. Na zadnji turi v Koloradu sem imel nameščene torbe brez stabilizacijske plošče. Rezultat: stvari se nenehno premikajo in te ob vsaki grbinici udarijo v zadnjico in hrbet. PEAX ima za torbo osnovno ploščo. Po eni strani je to dodaten, zajeten del. Po drugi strani pa gre z njo izvlačenje in vstavljanje notranje torbe veliko lažje, predvsem pa plošča drži prtljago stran od pnevmatike. Prav na vitkem hard enduru, kjer zadaj ni ničesar, na kar bi se torba lahko naslonila, sicer prej ali slej zaniha v zadnje kolo. Zame prednost jasno prevlada. Prvi dan sem sistem sicer napačno namestil in je motil pri vožnji v stoje. Drugi dan predelano, od takrat mir.

Zdaj pa k spovedi. Ker vozim le eno torbo, mi manjka parna torba, ob katero se sistem običajno opira. Spodaj držita dva priložena trakova, ostalo opravi varianta z vezicami diplomiranega inženirja NastyNilsa. Enkrat se mi je vezica strgala, od takrat jih uporabljam trojno. Drži. To je moje šušmarstvo in ne napaka proizvajalca. Ena prava želja pa vseeno ostaja: trak, ki na koncu torbo kompaktno stisne, jo drži z napetostjo, torej s trenjem. Raje bi imel, da bi tekel od spodaj navzgor in torbo oblikovno objel, tako da sploh ne bi mogla zdrsniti ven. Prednost sedanje rešitve: res gre hitro od rok. Iskren moram biti tudi glede sledi drgnjenja. Del jih izvira iz transporta, ker sem motorno kolo napačno privezal. Drugi del izvira iz samega sistema. S tem lahko živim.

Drugo odkritje leta se imenuje Dowatek. Za imenom stojita Martin Dosch in Kaspar Waldherr, razvojna tehnika z Zgornje Bavarske, sama zagrizena endurista in glavna sponzorja serije DOWATEK Hard Enduro Series Germany. Znamko sem letos na novo odkril in sem navdušen nad kakovostjo izdelkov in natančnostjo prileganja. Vse se natančno prilega, vse je trdno. Moj pristop k zaščitnim delom mimogrede ni junaški. Ne montiram jih, ker bi vozil tako divje, ampak ker sem len: »Preprosto, ves teden nočem prijeti ključa v roke.« Na turi, kjer karavana vsak dan potuje naprej, ne moreš izpustiti niti dneva. Če se ob padcu pokvari kateri od klasičnih delov, si v zagati. Vodilo verige na mojem GasGasu je prav tako od Dowateka in naredi motorno kolo še malce robustnejše. Brezskrbna vožnja je pravi luksuz.

Obvezna je zaščita pokrova sklopke in pokrova vžiga. Pokrovi motorja so občutljivi in kamen ali padec, pri katerem se prestavna ročica ali nožna zavorna ročica zarije v pokrov, zadostuje za luknjo. Potem olje odteka in tura je končana. Je to pretirano za vodeno potovanje? Ne! Spuščali smo se po meliščih, pri kamenju pa skoraj ne dodajam plina in se preprosto zapeljem čez vse. Takrat lahko spodaj tudi kdaj pošteno poči. Prav za to je ta oprema namenjena.

Pri zavornih diskih uporabljam dva različna koncepta. Spredaj je zaščita iz žilave posebne plastike, ki disk ščiti pred vejami in bočnimi udarci. Zadaj deluje Factory zaščita zavornega diska V2.2, masiven rezkan del iz aluminija, ki disk in zavorno čeljust varuje pred kamenjem. Pravi razlog, zakaj sem jo vzel, pa je drug: pri vgradnji zadnjega kolesa služi kot vodilo. Vse ostane na mestu, kolo zdrsne noter, namesto da trije klečite v blatu in preklinjate. Kdor je kdaj na terenu vstavljal zadnje kolo, ve, o čem govorim. Na tej turi sem videl, kako hitro na bencinski črpalki pet ljudi stoji v krogu okoli motornega kolesa in vsak ve bolje. Na koncu se sicer vse izide. A vsak del, ki takšno rundo skrajša, je vreden svojega denarja.

Roko na srce: obe znamki sta turo preživeli in obe bi ponovno namestil. PEAX Rackless je spremenil mojo vožnjo, ker sem celotno razdaljo prevozil brez nahrbtnika. Prilagodljiva osnovna plošča je razlika v primerjavi z bingljajočimi visečimi torbami, trak na koncu si zasluži predelavo, kdor pa vozi le eno stran, potrebuje vezice in humor. Deli Dowatek so neopazne vrste: namestiš jih, se prilegajo in potem nanje ne pomisliš več. Kdor s športnim endurom vozi dolgo turo in zvečer raje spije pivo, kot da bi šraufal, bo s tem paketom dobro postrežen. Kdor se le ob koncu tedna dve uri igra v gozdu, bo shajal tudi z manj. Zame oboje ostane na motornem kolesu. Na sedlo!

• SW-Motech
• Dowatek