Kako pravilno naložiti in varno privezati motorno kolo

Prva kritična točka ni pritrdilni trak, temveč prehod s tal na nakladalno površino. Nizka prikolica ohranja ta kot razmeroma položen, medtem ko je treba pri visoki prikolici in kombiju premagati precej višji rob. Kratka rampa lahko tam ustvari tako oster pregib, da motorno kolo z nizkim oklepom na prehodu nasede. Daljše in rahlo ukrivljene rampe prav to območje omilijo. Slaba stran: z dolžino rasteta potreba po prostoru in zahtevnost rokovanja. Poleg geometrije mora zato tudi navedena nosilnost ustrezati masi motornega kolesa.

Preden se motorno kolo zapelje, mora biti podlaga trdna. Najvarneje je, da prikolica ostane pripeta na vlečno vozilo; dodatno je treba aktivirati njeno zavoro. Že nekaj centimetrov premika je lahko zelo neprijetnih, ko motorno kolo stoji na pol na rampi. Rampa z zatičem za vpenjanje zagotavlja oblikovno zaskočen naslon. Če ga nima, jo je treba pred zdrsom zavarovati s trakovi ali trdno oporo.

To je še posebej pomembno pri zapeljevanju z močjo motorja: takoj ko sprednje kolo stoji na nakladalni površini, na rampi sloni le še zadnje kolo. Če takrat zdrsne, se nakladanje zelo hitro spremeni v drag YouTube spodrsljaj.

Stabilno držalo za sprednje kolo je za Martina Bauerja eden najpomembnejših pripomočkov. Vodi sprednje kolo, po zapeljevanju drži motorno kolo pokonci in daje čas, da se trakovi v miru namestijo. Odločilno pa je, da se samo držalo ne more premikati. Na običajni prikolici se lahko nasloni na sprednjo stranico, se oblikovno zaskočno pritrdi ali zavaruje s trakovi. Pri lastni prikolici ali kombiju je trdna privijačena pritrditev najčistejša rešitev. Držalo ne nadomesti privezovanja; motorno kolo le stabilizira med delom in ga nato podpira v vzdolžni smeri.

Zaponke se hitro zataknejo in jih je mogoče zategniti z roko. Kjer je svetloba, je tudi senca: njihovo vpenjalno mesto vedno znova obremenjuje tkanino na istem mestu, zato je treba obrabo in zdrsavanje traku še posebej pozorno preverjati.

Trakovi z raglo zahtevajo več časa pri napeljevanju in zategovanju, vendar ustvarijo bistveno večje vlečne sile in zanesljiveje držijo na zelo neravnem cestišču. Ne glede na sistem morajo imeti kavlji varovalo proti nenamernemu izpetju. Tudi nosilnost trakov in pritrdilnih točk mora ustrezati bremenu. Dobra zaponka ne pomaga veliko, če trak ali pritrdilna točka nista kos obremenitvi.

Pri nakladanju brez motorja ena oseba vodi motorno kolo v ravnovesju, druga pa ga potiska od zadaj. Če ste sami, lahko pomaga motor: prva prestava, čim manj plina in moč natančno odmerjena prek sklopke. To ni povabilo k pogumnemu zaletu. Višji ko je nakladalni rob, pomembnejša sta dodatna stopnica ali druga vzporedna rampa, po kateri lahko motorist hodi ob motornem kolesu. Kdor se pelje po ozki tirnici, mora poleg tega ostati lepo na sredini, saj lahko pnevmatika, ki zaide na rob, motorno kolo nepričakovano prevrne.

Spredaj Martin uporablja mehke zanke okoli spodnjega mostu vilic. Tako se motornega kolesa ne dotika noben kovinski kavelj, samozategovalna zanka pa zmanjšuje drgnjenje. Trakovi potekajo rahlo naprej in navzven, tako da se motorno kolo potegne v držalo in se pri pospeševanju ne more odkotaliti nazaj.

Pred zategovanjem morajo biti popolnoma odviti. Zasukanost bolj obremenjuje zunanji rob in preprečuje čist potek sile. Napeljave, kabli in ostri robovi ostanejo prosti. Katere točke so dejansko dovoljene, je odvisno od motornega kolesa; zato imajo navodila za prevoz posameznega proizvajalca vedno prednost pred univerzalno čudežno rešitvijo.

Ragla razvije presenetljivo veliko sile. Če motorno kolo vlečemo navzdol prek vzmetenih delov, potrebuje dovolj prednapetosti, da neravnine trakov za trenutek ne razbremenijo. Preveč pa po nepotrebnem obremenjuje podvozje in tesnila. Martinova praktična vrednost je približno 30 do 40 odstotkov hoda vzmetenja in v nobenem primeru ne več kot polovica.

Navedbe proizvajalca lahko od tega odstopajo, zato tudi tu šteje priročnik konkretnega motornega kolesa. Levo in desno se zateguje izmenično, da vozilo ostane pokonci. Na koncu morajo biti ragle popolnoma zaprte; v odprtem položaju se lahko navitje znova sprosti.

Spredaj motorno kolo zdaj že stoji stabilno, za zaviranje in močne vzdolžne sile pa se zadek vseeno dodatno zavaruje. Primerne so trdne točke, povezane z okvirjem, kot so stabilni nosilci sopotnikovih stopalk ali za to predvideni ročaji. Plastični deli ne pridejo v poštev. Martin razporedi trakove čim bolj simetrično in s kotom vleka približno 45 stopinj, tako da skupaj preprečujejo bočno gibanje in premik v smeri vožnje.

Konkreten kot je odvisen od vozila, nakladalne površine in pritrdilnih točk. Proste konce trakov nato pritrdimo, da ne plapolajo v vetru ali se zapletejo. Kontrolni pogled ob postankih prav tako sodi k pravilnemu prevozu.

Če je spodnji most vilic zaradi oklepa težko dosegljiv, je lahko alternativa pritrdilna zanka za krmilo. Prav pri dolgih enduro krmilih pa je potreben občutek, saj lahko velike sile poškodujejo krmilo ali njegove objemke; nekateri proizvajalci to pritrdilno točko izrecno izključujejo.

Trakovi za pnevmatike pa obidejo vzmetenje in držijo motorno kolo neposredno za kolo, vendar potrebujejo strm vlek navzdol in dodatno zavarovanje v vzdolžni smeri. Palica, napeljana skozi votlo sprednjo os, je primerna predvsem za zategovanje naprej. O tem, kateri sistem deluje, torej ne odloča le katalog dodatne opreme, temveč kombinacija motornega kolesa, dovoljenih pritrdilnih točk in pritrdilnih ušes na transportnem vozilu.

Pred razkladanjem se rampa ponovno zavaruje pred zdrsom in natančno poravna z zadnjim kolesom. Motorno kolo se nadzorovano sprosti iz držala in postopoma zapelje nazaj. Na mokri ali spolzki rampi lahko blokirano sprednje kolo kljub temu zdrsne. Martin zato pusti vklopljeno prvo prestavo in po potrebi prek sklopke dodatno izkoristi zavorni moment motorja. Pri višjem nakladalnem robu kombija pomagajo dolga ukrivljena rampa, stopnica in po potrebi druga rampa za varno stojišče.

Načelo je vedno enako: najprej razjasniti geometrijo in naslone, nato premikati, zatem simetrično privezati. Tako načrtovani prevoz ostane vožnja in ne postane neprostovoljni posnetek padca.