Ko je Kawasaki leta 2004 na ceste poslal Z750, je ta zapolnila tržno vrzel, ki je za nazaj videti skoraj presenetljivo logična: več moči v nižjih vrtljajih in prostornine kot takrat običajni 600-kubični naked modeli, a brez mase, moči in cene velikega Z1000. Tekočinsko hlajeni vrstni štirivaljnik črpa moč iz 748 cm³ in glede na generacijo razvije približno 106 do 109 KM. Leta 2007 je sledila temeljito prenovljena druga generacija s spremenjenim podvozjem, obrnjenimi (USD) vilicami in novo nastavitvijo motorja. Za leto 2011 je Kawasaki dodal še Z750R, ki je med drugim dobila kakovostnejše zavorne komponente, jeklene oplaščene zavorne cevi in aluminijasto nihajno vilico. Po modelnem letu 2012 je njeno vlogo prevzel Z800.
Prav ta klasična zasnova je del njene današnje privlačnosti. Brez ride-by-wire, brez IMU, brez načinov vožnje in brez TFT-zaslona, temveč plinska pletenica, šeststopenjski menjalnik, vbrizg goriva in krepak vrstni štirivaljnik, ki svojo moč z naraščajočimi vrtljaji servira vse izraziteje. Hkrati Z750 ne gre romantizirati bolj, kot si zasluži. Že kot novo motorno kolo, predvsem v osnovni izvedbi, ni bila gurmanski hram vzmetenja, po skoraj dveh desetletjih pa se takratni kompromisi spremenijo v gradbišča, ki jih prinese starost. Kdor danes želi kupiti rabljen Z750, se mora zato manj bati motorja kot pa utrujenega zadnjega amortizerja, korodiranih delov podvozja ali dvajsetih let ustvarjalne streetfighter evolucije.

&width=72&height=72&bgcolor=rgba_39_42_44_0&mode=crop)





