Ko je Kawasaki Z800 leta 2013 nasledil uspešni Z750, je osnovni recept ostal nedotaknjen: klasični vrstni štirivaljni motor, jekleni okvir, pokončna ergonomija naked motornega kolesa in dovolj mehanske substance, da tudi danes ne deluje kot relikt iz nekega drugega časa. Motor je zrasel na 806 cm³, v polni različici je razvil 113 KM pri 10.200 vrt./min in 83 Nm pri 8.000 vrt./min. K temu so prišli 17-litrski rezervoar, 834 mm višina sedeža in zajetnih 229 kg mokre mase. 41-mm obrnjene vilice (USD) in zadnji blažilnik sta pri standardnem Z800 omogočala nastavitev predobremenitve in povratnega vzgona. Rezultat ni bil filigranski skalpel, temveč polno, stabilno in zelo zrelo delujoče naked motorno kolo.
Motor je bil v primerjavi z Z750 temeljito predelan, večjih tehničnih razvojnih skokov v kratki karieri modela pa ni bilo več. Od 2013 do 2016 je Z800 v jedru ostal nespremenjen, kar je pri nakupu rabljenega prednost: ni modelnega leta, ki bi ga zaradi ključne posodobitve nujno morali imeti. Bolj zanimivo je vprašanje, kateri Z800 dejansko stoji pred vami. Poleg 113-konjske različice je Kawasaki ponujal tudi Z800e s 70 kW** oziroma 95 KM in 76 Nm. Z 226 kg je bil nekoliko lažji in imel preprosteje opremljeno podvozje. Predvsem pa je njegova homologacija na 70 kW predstavljala osnovo za zakonito omejitev na 35 kW za vozniško dovoljenje A2.
Leta 2016 je bilo konec, za 2017 je štafeto prevzel Kawasaki Z900. Ta menjava generacij je za današnje kupce rabljenih pomembnejša od katerekoli barvne kode Z800, saj je Z900 združil več moči z bistveno manjšo maso in serijo voznodinamično potisnil v drugo ligo. Hkrati je čar Z800 ostal: izhaja iz časa, ko so morali zadostovati močan štirivaljnik, ABS in spodobno podvozje, brez TFT-zaslona, načinov vožnje ali parade elektronskih pomagal. Prav ta mehanska neposrednost ohranja negovane primerke še naprej iskane in vsaj deloma pojasnjuje, zakaj so dobri Z800 danes presenetljivo samozavestno ovrednoteni.

&width=72&height=72&bgcolor=rgba_39_42_44_0&mode=crop)





