Royal Enfield Classic 650 test: Popoln retro motocikel?

Obstajajo motorji, ki te pripeljejo od točke A do točke B. In potem so še motorji, ki te popeljejo v drug čas - stran od vsakdana ali naravnost v drugo desetletje. Prav ta občutek je tisti, zaradi katerega so retro motorji že leta tako uspešni. Na naši užitkarski turi s tremi zelo različnimi retro motorji smo želeli tokrat ne klasično testirati, temveč občutiti: Kateri stroji resnično prinašajo to mešanico nostalgije in užitka v vožnji, ne da bi morali sklepati kompromise v vsakdanjem življenju? In zakaj se prav Royal Enfield Classic 650 izkaže kot morda najboljši retro koncept našega časa, se razkrije na kilometrih od Dunaja prek Wienerwalda do Wachaua.

Starejši motorji imajo svoj edinstven čar. Čeprav sem večinoma enduro voznik in običajno na sodobnih strojih, sem doživel tudi nekaj pustolovščin na Kawasaki KLR iz leta 1988. In tak star motor diši po zgodovini. Vibracije pripovedujejo zgodbe o avanturah, cestnih potovanjih in svobodi. To je povsem drugačen občutek vožnje: brez visokotehnoloških naprav, brez ostrih linij, temveč stroj z dušo, ki jo občutiš v vsej polnosti. Prav ta čar zajemajo retro motorji. So poklon preteklim desetletjem in ikoničnim motorjem - in cvetijo z dobrim razlogom.

Pristop se pri tem močno razlikuje. Nekatere znamke retro povsem na novo interpretirajo, medtem ko druge skušajo preteklost obuditi kar se da verodostojno. Royal Enfield sodi med tiste proizvajalce, ki morajo pri tem najmanj ponarejati nostalgijo. Saj tukaj ne gre za kopijo pretekle dobe - Royal Enfield je bil takrat, kot je tudi danes, središče dogajanja.

Da bi razumeli Royal Enfield Classic 650, morate poznati njene korenine. Royal Enfield ni znamka, ki posnema retro - ona je retro, oziroma tisto, kar danes spada pod ta ohlapen pojem. Ustanovljena leta 1901 v Angliji, je Royal Enfield gradila motorje dolgo preden so številni današnji proizvajalci sploh obstajali. Ne zaman veljajo za najstarejšo neprekinjeno delujočo motoristično znamko.

Po drugi svetovni vojni je Royal Enfield razvila motorje, ki danes veljajo za ikone. Legendarni Bullet, predstavljen leta 1948, je oblikoval podobo klasičnega britanskega motocikla. Takrat kot danes je stal za robustnostjo, preprostostjo in določeno eleganco v tehniki. Od leta 1955 je Royal Enfield začela proizvajati motorje v Indiji - korak, ki znamko zaznamuje še danes. Bullet se je tam razvil v živahno motoristično kulturo in premikal stotine milijonov ljudi od Himalaje do Kerale in daleč preko Indije.

Mnogo let kasneje, leta 2009, je sledil naslednji odločilni korak: z modeloma Classic 350 in Classic 500 je nastala serija, ki je zavestno povzela videz 50. let - s kapljičastim rezervoarjem, okroglimi kromiranimi žarometi in izrazitim sedežem. Ideja je bila jasna: šarm preteklosti, združen s sodobno tehnologijo. Lahko bi rekli: to so bili prvi retro modeli Enfielda. Classic modeli so postali svetovni uspeh. Od leta 2021 je zaradi emisij v programu le še posodobljeni Classic 350, ki pa se še vedno drži starega recepta Bullet. In zdaj Classic 650 nadaljuje prav tam: nosi dediščino teh strojev naprej, zajema silhueto in emocije starih dni - a jih dviguje na novo raven.

Retro motocikli se soočajo z velikim izzivom: biti morajo več kot le privlačne časovne kapsule. Ne vem, kako je z vami, ampak ko mi pri prvem pogledu na motocikel v oči padejo ultramoderen, tekočinsko hlajen motor, kabli in elektronika, to zame le malo povezuje z retro. Preveč moderne - in povezava s preteklostjo se izgubi. Preveč avtentičnosti - in nenadoma voziš stroj, ki sicer dobro izgleda, a je počasen in v vsakdanjem življenju nepraktičen.

Nekaj želim razjasniti: Obožujem motorje, kot je Classic 350. Takšne stopnje umirjanja drugje skoraj ne dobiš. Vendar je 20 KM v sodobnem svetu v Evropi, z široko razvitimi cestami in zmogljivimi avtomobili okoli nas, deloma že precej omejujoče. Prav tukaj postane jasno, zakaj je Classic 650 tako zanimiv.

Royal Enfield Classic 650 neomajno sledi retro vrlinam: kapljičast rezervoar, okrogla kromirana ogledala, mehke linije - vse deluje, kot da bi bilo naravnost iz petdesetih let. Hkrati pa se pod to klasično zunanjostjo skriva sodoben, enostaven in vendar značajski motor. Vrstni dvovaljnik s 649 kubičnimi centimetri je poznan že od leta 2018 iz modelov Interceptor in Continental GT. Teče gladko, od spodaj navzgor zagotavlja močan 52-newtonmetrski navor in z nekaj več kot 46 KM tudi dovolj moči, da gladko križari po zavitih cestah Wienerwalda.

Kot zračno-oljno hlajen agregat z ikoničnimi hladilnimi rebri se optično popolnoma ujema s tradicionalnim videzom Classic in lahko na zavitih podeželskih cestah ponudi več kot le umirjanje. Classic 650 s svojimi 245 kilogrami zagotovo ni športni motocikel, a se voljno nagiba, vzmetenje je udobno do stabilno, in zahvaljujoč dodatni moči lahko zlahka prehitevaš ali prevoziš del avtoceste. Prav ta kombinacija jo naredi tako močno: klasičen videz, a dovolj rezerv za realnost.

Royal Enfield Classic 650 poganja 649-kubični vrstni dvovaljnik, poznan iz modelov Interceptor in Continental GT, ki kot zračno-oljno hlajen agregat z rebri za hlajenje deluje klasično. Ponuja približno 46 KM in 52 newtonmetrov navora ter je nameščen v motociklu, ki tehta okoli 245 kilogramov. S tem Classic 650 ni lahka alternativa, vendar izstopa z značajnim pogonom in zadostnimi rezervami za prehitevanja ali kratke avtocestne odseke.

V Wachau se Classic 650 zares začne bleščati. Motor sproščeno brni, vsak udarec dvovaljnika pa zveni kot srčni utrip. Pred nami se cesta vije skozi vinograde, mimo starih vasi. Vonj poletja, ki se izteka, je v zraku, na eni strani modra reka Donava, na drugi pa se v svetlečem kromu rezervoarja zrcalijo gozdovi, travniki in nebo. Medtem smo v sedlu preživeli že nekaj ur, in opazijo se tudi nekatere posebnosti. Na primer netočnosti pri menjalniku. Ali pa, da zadnja zavora zagrabi neproporcionalno v primerjavi z mehko sprednjo zavoro, zato je najbolje Classic 650 skoraj zavirati kot avto.

Vendar te majhne slabosti v sedlu, med sproščenim vdihavanjem podeželskih cest in okolice, skoraj nimajo pomena. Namesto tega uživamo v sproščenem sedežnem položaju, ki ga lahko zdržimo ure dolgo, v pogledu na klasično, delno analogno armaturo ali v pokanju motorja, ko si privoščimo zaslužen odmor. Te feelgood vibracije nedvomno prevladujejo.

Dan se bliža koncu, zadnji sončni žarki pa Wachau obarvajo v zlato svetlobo. Sproščeno se odpravimo proti Maria Taferl, saj ta zgodovinski kraj ponuja ne le dostojno kuliso za zgodovinske motorje, ampak si vsak dober dan na poti zasluži tudi prav tako dober zaključek. Ustavimo se v MoHo Motorradhotel Rose. Tukaj smo kot motoristi ne le dobrodošli in cenjeni, temveč lahko tudi še enkrat podoživimo našo dnevno potovanje iz ptičje perspektive.

Ob jedi in pijači uživamo na terasi v osupljivem pogledu na Donavo, hribovje Wachaua in naprej do daljnih Alp. Classic 650 se je odlično izkazala, masirala dušo in kljub temu ponudila očarljiv užitek v vožnji. Od osi do osi dosledno pooseblja svojo zgodovino, ponuja obilico oldschool vrlin in mi je kljub temu od hektičnega mestnega prometa do zavitih cest olajšala življenje. Zdaj se še vedno topla, tiho prasketajoča od dneva, spočije, a pravzaprav me že srbi v prstih, da bi se peljal naprej.

Classic 650 ne vabi le v sedež, ko je na načrtu umirjena užitkarska tura. Zaradi svoje značajsko močne preprostosti deluje tudi v vsakdanjem življenju, na poti v službo ali trgovino. Prav zato je morda popoln retro motocikel: poln odmerek zgodovine in nostalgije, vizualno 100-odstotno dosleden, a tehnično in v vožnji sodobno brez težav. Feel-good vibracije v vsaki situaciji. Ta koncept bi lahko pritegnil številne retro oboževalce, ki želijo ne le gledati, ampak tudi voziti.