Test Aprilia Tuono 457 2025

No, pozdravljeni, Tuono 457 nas je pri predstavitvi v zaledju Benetk presenetila. Redki testerji, ki so lani že vozili RS 457, so bolj ali manj vedeli, kaj jih čaka, toda preostala večina ekipe je bila naravnost osupla nad tem, kako športno se je dalo premikati golo različico. 457 je veliko več kot le zapolnjevalka vrzeli, kot bi jo pragmatično lahko označili: Aprilia ima zdaj k vsaki RS (125, 457, 660, 1100) tudi Tuono. Vprašanje, ki so ga pogosto zastavljali vnaprej – zakaj sploh potrebujemo A2-Tuono, ko lahko vendarle zadušimo 660-ico – po testu ni bilo več slišati. 457 je namreč tako dobro razvita za razred 48 KM, da nobeno večje motorno kolo z omejevalnikom pri tem ne more ničesar pridobiti. Poleg tega je bistveno cenejša.

Dvovaljni motor je v športnem smislu seveda vsakemu enovaljniku nadrejen, ker je zaradi svoje zasnove močan in odziven pri visokih vrtljajih ter manj grob. Tako motor ne prinaša nemira v podvozje in prebuja željo po hitri vožnji. Presenetljivo je bilo morda to, da mali motor tudi v šesti prestavi ni imel težav – pri 2.000 vrt/min je popolnoma mirno in brez sunkov drsel skozi mesto, nato pa je na izhodu iz naselja brez zatikanja sprejel plin in razvil svojo polno moč. Šele v območju 9.000 vrt/min so bile čutne vibracije, ki jih ne bi želeli doživljati ure in ure. Kdor s polnim plinom prevozi tisoč kilometrov do morja, mu bodo vibracije morda sčasoma šle na živce, za vse druge namene pa to ni tema. Zato pa je definitivno tema živahnost motorja v povezavi s hitrim menjalnikom. Ja, presneto, Tuono 457 se je dalo v hribih tako sprožiti, da si od veselja kar zarjovel v čeladi. Pohlepen motor, popolnoma odmerjen menjalnik, športno hrapava zvočna kulisa in hitri menjalnik, ki je pri polnem plinu deloval briljantno, so ustvarili koktajl, ki je pognal evforijo skozi telo. Da je hitri menjalnik pri počasni vožnji, predvsem pri prestavljanju navzgor, izgubil svojo briljanco in deloval nekoliko toporno, mu odpuščamo, saj je njegova bistvena naloga razbremeniti voznika pri ostri vožnji do meje in skrajšati čase prestavljanja, medtem ko pri sproščeni vožnji in počasnem kroženju avtomat pravzaprav le prikriva voznikovo lenobo.

Bistven delež pri športni zmogljivosti Tuono 457 je imelo tudi podvozje. Motorno kolo je kompaktno zasnovano in ni težko (masa z gorivom 175 kg). Nihajna vilica je ležena v motornem ohišju. Vzmetni elementi morda niso najudobnejši na tem planetu, vendar se odzivajo dovolj občutljivo, dobro prenesejo trde obremenitve in nudijo presenetljivo veliko povratnih informacij ter predvsem stabilnost. Tu si dovolim citirati Grammerja Klausija: "Samo stabilno motorno kolo je hitro motorno kolo." In ker je tudi zavora delovala zelo dobro tako v smislu doziranja kot ugriza, je bilo napadanje ovinkov preprosto pesem, kot bi rekli. Z nami sta bila dva ameriška dirkača, ki sta tako pognala, da človek od zunaj skoraj ni mogel verjeti, da je Tuono 457 A2-motorno kolo. Razredno pogojeno pomanjkanje moči si je bilo mogoče opaziti le, ko je na vmesnih ravninah v klanec malce zmanjkalo zaleta. Na izhodu iz ovinka je bilo še vse v najlepšem redu, a potem si že čutil, da je moč motorja omejena. Jasno, saj mora biti razlika med 457-ico in 1100-ico.

Vse skupaj je Tuono 457 prava obogatitev športnega A2-segmenta in upam si trditi, da se Aprilia v tem razredu ne bo bala nobenega tekmeca ter bo pri primerjalnih testih plezala na najvišjo stopničko. Lahko smo radovedni.